Slovensko Made with MAGIX DRAMSAM ENSEMBLE Carmina Burana Spevi vere v ljubezen in veselje na poteh srednjeveškega znanja Rokopis Codex Buranus je bil sestavljen med 12.. in zacetkom 13. stoletja. Hranijo ga v samostanu na spodnjem Bavarskem. Rokopis vsebuje zbirko lirskih pesmi (po vsej verjetnosti so bili avtorji Latini in Germani), zapisanih v srednjeveški latinšcini in srednji visoki nemšcini. Zbirka sodi med najvažnejše rokopise, ki so se ohranili od srednejga veka do današnjih dni. Na tem koncertu Dramsan ponuja publiki izbor latinskih Carmina (napisanih v srednjeveški latinšcini). Izbor je sestavljen po sekcijah glede na vsebino in tematiko, ki jima skoraj vedno odgovarja primerno glasbeno »okolje«. Glasbeno okolje je spodbudilo in upravicuje izbrano interpretacijo: resnost in moralno strogost pri Carmnia Moralia se temu primerno kaže v instrumentalni in glasovni jakosti. Pesniška lahkotnost in razbrzdanost Carmina Veris et Amoris (pesmi o pomladi in ljubezni) pa se glasbeno izživlja v trubadurski zagnanosti izvajalskega stila. Ironicna, blazna, skoraj dionizicna napetost Carmina lusorum er potatorum (pesmi pivcev in igralcev) se izživlja v tistih glasbenih elementih, ki so bolj karikaturni in ljudski. Estetska in vsebinska globina in pa raznolikost dobršnega dela »Carmina« ustvarijo koncni ucinek: zmes številnih razlicnih glasov in razlicnih miselnih oblik, med temi bomo z lahkoto zasledili tudi svojo. Alessandra Cossi : vokal, synphonia, tolkala Nicoletta Sanzin: gotska harfa Fabio Accurso : lutnja, tolkala Gian Paolo Capuzzo: kljunasta flavta, dvojna flavta, vokal Giuseppe Paolo Cecere : vokal, vielle, ghironda, umetniški vodja   Tri poti Romanje duha in telesa skozi Evropo srednjega veka (12.–14. stol.) Romanje je bilo v srednjem veku duhovna dogodivšcina, priložnost za osebno in skupinsko ocišcevanje. Osrednje romarske poti so vodile v Rim, Santiago de Campostela in Jeruzalem, med katerimi je bil slednji nedvomno najvažnejši. Cerkveni zbor v Clermontu je zapovedal, da bo romanje v Jeruzalem imelo veljavo pro omnia potentia in papež Urban II. je zagotovil vsem odhajajocim v Sveto deželo popolni odpustek, odpušcanje kateregakoli greha in odrešitev. Križarske vojne so predstavljale nadaljevanje romanj v Sveto deželo, drugacno in nevarno nadaljevanje tradicije verskih množic pred letom tisoc in po njem. Drugace so pojmovala romanje italijanska srednjeveška mesta. Zahvalne pesmi se namrec obracajo do svetnikov, da bi nam s svojim zgledom pokazali svetel primer notranjega romanja na zemlji, ki od izvirnega greha lahko po dolgi poti privede do sijaja vere in svetosti. Tretji del koncerta bo predstavil nekatere pesnitve »jakobinske« tradicije, ki so zbrane v znani knjigi Libre Vermell de Monserrat. Pesnitve so po izvoru ali pobožno oblikovane posvetne pesmi ali pa polifonske skladbe, ki so zelo verjetno nastale po narocilu. Podoba romarja, njegove trpece usode zaradi pricevanja vere je postala »topos« v srednjeveški evropski literaturi v tolikšni meri, da ga najdemo v liricnih glasbenih produkcijah, ki niso neposredno vezane na temo romanja, kakor je npr. Cantiga de Santa Maria, ki odprira tretji del koncerta. Vokalna kapela: Rossella Candotto /Alessandra Cossi / Nadia Cecere / Francesca Salcioli / Gianpaolo Capuzzo/ G. Paolo Cecere Instrumentalna kapela: Fabio Accurso: lutnje / Gianpaolo Capuzzo: flavta, dvojna flavta / G. Paolo Cecere: vielle, psalterij/ Nicoletta Sanzin: gotska harfa   Dvorna glasba Trubadurska umetnost med XII. in XIV.stl. v romanskih državah Predmet programa je trubardurska pesniška umetnost med XII. in zacetkom XIV. stl. Trubadurji ne morejko biti uvršceni med izumitelje lirske pesmi v jeziku ljudstva, so pa nedvomno prvi, ki so ustavnovili pravo posniško šolo, ki je slonela na skupnih izbirah, med katerimi je prva in uporaba ljudskega narecja namesto latinšcine. Originalno pojmovanje ljubezni sodi med znacilnosti, ki jih odlikujejo: La fin amor –( oz- dvorna ljubezen) je vsebinska tema, ki povezuje in identificira “trubadursko šolo”. Oznaka fin’amor vendar ne skriva samo pojmovanje ljubezni. Dvorna ljubezen je prava kulturna revolucija, ne samo v navadah, ki botruje rojstvu novih družbenih vrednot, ki so v nekaterih potezah še danes aktualne. Liricna in glasbena podoba trubadurjev imata dve glavni smernici: trobar clus (umetnost pesnjenja po dantejevem zgledu pri katerm je rima ostra in tanka) in trobar ouvert (ki ne povzroca težav pri branju in interpretaciji). V tistem casu se je delo trubarudrjev (prvi so bili iz Južne Francije) hitro razširilo po vsej Evropi, najprej v provansalskem jeziku, neke vrste uradnega jezika ljubezenskega pesnjenja, nato se je pesnjenje razširilo na porarajoce se nacionalne jezike. Prvi del programa je posvecen produkciji v provansalšcini in francošcini, drugi pa zvrsti “cantigas de amigo”, ki so napisane v pesniškem jeziku –gallego- srednejveške Španije, tretji del pa predstavlja vplive trubadurske umetnosti v monodskih baladah na zacetku 14. stoletja v Italiji Alessandra Cossi : vokal, synphonia, tolkala Nicoletta Sanzin: gotska harfa Fabio Accurso : lutnja, tolkala Gian Paolo Capuzzo: kljunasta flavta, dvojna flavta, vokal Giuseppe Paolo Cecere : vokal, vielle, ghironda, umetniški vodja Cantigas Zbirka nabožnih pesmi (sacro canzoniere) Alfonsa X el Sabia Pobožnost do Matere Božje je v zadnjih stoletjih srednjega veka posebno izrazita. Marija, Devica in Mati obenem, ponazarja idealni vzor, izvir dobrohotnosti in ljubezni, osebo ki v stiski pomaga in v obupu tolaži. Cantigas de Santa Maria (skupno vec kot 400 pesmi, tekstov in melodij s cudovitimi miniaturami) opevajo hvalo Materi Božji, castijo njene cudeže v jeziku poetov (gallego v Španiji XII. stoletja) in s pomocjo glasbe trubadurjev. Španska glasba XII.stoletja stoji kot most med dvema razlicnima kulturama; mocno povezana z latinsko tradicijo, toda odprta tudi novemu in razlicnemu kulturnemu izražanju. Med temi je nedvomno najpomembnejši arabski vpliv, ki se pa ne odraža samo na glasbenem podrocju, temvec zajema tudi druge aspekte “scientie” tega stoletja. Alessandra Cossi : vokal, synphonia, tolkala Fabio Accurso : lutnja, tolkala Gian Paolo Capuzzo: kljunasta flavta, dvojna flavta, vokal Giuseppe Paolo Cecere : vokal, vielle, ghironda, umetniški vodja Labyrinthus Simboli in miti romanske srednjeveške glasbe Koncert se izoblikuje v zapletenem in raznolikem svetu simbolov, ki je ena izmed znacilnosti srednjeveške kulture. Navedbe tekstov se sklicujejo na srednjeveško glasbeno liriko, ki jo podajajo odlomki “Ljubezenskega bestiarija” Richarda de Furnivala. Vecina simbolicnega materiala srednjeveških glasbenikov je izvzeta iz živalskega sveta, vendar niso opušceni oziri na rastlinski in naravoslovni svet: cista voda, nagubani valovi, ljubezenski ogenj, luc vere. Alessandra Cossi : vokal, synphonia, tolkala Nicoletta Sanzin: gotska harfa Fabio Accurso : lutnja, tolkala Gian Paolo Capuzzo: kljunasta flavta, dvojna flavta, vokal Giuseppe Paolo Cecere : vokal, vielle, ghironda, umetniški vodja